Partnerstvo in nazivanje

Ko slišim partnerja, ki se začneta nazivati z OČI in MAMI, se vprašam, če je to začetek konca partnerstva. Onadva si nista starša, vendar, če se vsak dan kličeta tako bosta nekega dne res samo še starša. To so močna sporočila kakšen imata odnos drug do drugega. Precej drugače se sliši če se ljubkovalno kličeta naprimer muc ali ljubica ali pa vseeno bolje, po imenih. To je pokazatelj odnosa in predvsem intime, ki jo imata. Otroci so samo posledica nekega odnosa, ki ga morata partnerja vzdrževati, predvsem pa poskrbeti, da ostaneta na partnerskem nivoju, saj s starši nimamo take intime kot s partnerji, če pa se kličeš mami in oči, pa je veliko možnosti, da bosta zvečer zaspala vsak na svojem koncu. Naredite preizkus, katere besede izbirate in kako kličete ostale, ko ste jezni, ko ste ljubeči, ko se želite pogovoriti resne stvari. Videli boste.. uporabljate različne nazive, imena..sedaj pa še razmislite od kje izhajajo. In ne pozabite, saj se spomnite še iz šolskih dni, kako se kakšen nadimek ali naziv zalepi na nas za vse življenje, pa morda v odrasli dobi ni več tako ljubek. Da se vrnemo k partnerjem. Vidva sta se izbrala kot partnerja na podlagi kvalitet, podobnih življenjskih nazorov, podobnih ambicij, vrednot, nazorov, prioritet, pogleda na življenje, predvsem pa ker sta se zaljubila. Tu je bila na delu kemija. In, ko se zaljubiš, si želiš s partnerjem deliti vse, največje vzburjenje pa predstavlja misel na prvi spolni odnos. Takrat oddajamo feromone, katere partnerja vonjata, zato so želje po tem združenju močne. In to je bila osnova in začetek našega odnosa s partnerjem. Seveda še veliko drugih stvari je pomembnih, vendar ravno ta del kasneje počasi zanemarjamo. Baza odnosa je odgovor na vprašanje »Zakaj sva sploh skupaj, zakaj sva se odločila za skupno življenje in otroke? » Ko zadovoljimo osnovne potrebe ali pa družbene norme, kako naj bi odnos potekal pa velikokrat zanemarimo osnovno celico…partnerja.
Vem, da boste pomislili. Življenje je naporno, ogromno imamo dela, svet leti z nadsvetlobno hitrostjo. Ja seveda, ne samo vam, vsem. Ampak, morda je trenutek, da pustimo svet, da se vrti po svoje, da se zazremo v naše življenje. Da z odprtimi očmi pogledamo naš odnos. Da se odločimo, da bomo toliko časa, kot ga porabimo za vse nepomembne malenkosti, namenili vzgajanju odnosa s partnerjem. Nikoli ni prepozno. Sedaj je pravi čas, da ponovno vdahneta življenje, da si vzameta čas samo zase. Da raziščeta vse malenkosti, ki vaju družita, da najdeta prvotno ljubezen. Ker iz zaljubljenosti pride do faze, ki ji strokovnjaki rečejo ljubezen. In njo je nujno potrebno vzgajati, ker v nasprotnem primeru umre. In lahko se vam zgodi, da ostanete v partnertstvu samo na papirju, ali pa sta oba akterja nezadovoljna. Rezervirajta si vikend nekje, kjer vama bo lepo samo za vaju, izklopita telefone in počnita stvari, ki so vaju združile. Pogovarjajta se o željah, o viziji o vsem kar bi lahko počela skupaj. Delita misli o vsem. Sedaj je pravi čas, kljub temu, da morda pride do trenutka, ko ne veste več, ali lahko sploh poveste, kaj si želite, ali lahko sporočite nekaj novega, ko že toliko let o tem niste spregovorili, o vaših željah, novih izkušnjah, ki bi jih radi gradili s partnerjem. Naj vam povem, nikoli ni prepozno. Ljudje se spreminjamo in tako se spreminjajo tudi naše želje, domišljija, izkušnje, vrednote, potrebe. In partner je ta, ki mora s tem biti seznanjen. In on je prvi, s katerim se morate to pogovoriti. Dajte si čas, vzemite si trenutke in zalivajte vaš odnos. Otroci bodo odšli v svet in ostala bosta vidva. Ko se bosta ozrla nazaj, bosta lahko pregledala vse kar sta uspešno s skupnimi močmi ustvarila, vzgojila. Videla bosta vse lepe spomine in pa tudi težke preizkušnje, ki partnerstvo ali utrdijo ali zamajajejo. Nihče nima popolnega odnosa, ne verjemite vsemu kar slišite. Vedite pa, da je vajin odnos edinstven, da je v njega vpeto vajino življenje in vsi vajini dosežki. Negujte ga, še preden zapadete v rutino, dolgočasje nezadovoljstvo, ali pa odnos mama-oče.